Alergije, kako se razvijejo, kako jih preprečujemo in kako jih zdravimo!

UVOD – Alergije

alergije so vse večji problem

Alergije so bolezni imunskega sistema, pri katerih le ta preveč burno odreagira na snovi, ki pri večini populacije ne sprožijo odziva in jim pravimo ”alergeni”. Izpostavljenost alergenom lahko sproži kihanje, sopenje, kašelj in srbečico. Alergije niso le nadležne, ampak vodijo v številne resne kronične bolezni dihal , kot so astma in sinusitis. Poleg tega so lahko zelo resne tudi same alergijske reakcije, ki so v skrajnih primerih lahko celo smrtne.  [1]

NAJPOGOSTEJŠE – Alergije

Obstaja več delitev alergijskih reakcij. Medtem ko v strokovnih krogih prevladuje razdelitev glede na način na katerega se imunski sistem odzove  [2], se v uporabniški literaturi pojavlja predvsem praktično veliko bolj uporabna  razdelitev alergij glede na letni čas, v katerem se alergije pojavljajo in na prizadeto mesto na telesu, kjer se simptomi izrazijo.

NAJPOGOSTEJŠE ALERGIJE SO:

atopični dermatitis

  • ALERGIČNA RINITIS IN SINUSITIS − poznamo ju tudi pod imeni seneni nahod, ”notranje/zuanje” alergije, ”sezonske” alergije… Značilna je srbečica na predelu nosu, ust in/ali ušes, zamašenost nosnih poti in kihanje.  [1] [3] [4] [5]
  • ALERGIČNA ASTMA − značilna zanjo je zapora dihalnih poti kot posledica alergične reakcije. Simptomi vključujejo kašelj, piskajoče dihanje, zasoplost in oteženo dihanje, stiskajoč občutek v prsih… [1]
  • KONTAKTNI DERMATITIS −najznačilnejša alergija kože. Je najpogostejša poklicna bolezen (40 % vse poklicnih bolezni). Kontaktni dermatitis sproži neposredni stik kože z zunanjim alergenom.  Tudi alergije na alergene, je  hrana ali vdihnjeni antigeni lahko povzročijo pojav simptomov, koprivnice in ekcemov. Reakcija običajno nastopi prej kot 48 ur po uvodnem kontaktu, vendar se alergija lahko razvije šele s časom. [1] [6] [7]
  • ATOPIČNI DERMATITIS −pogosto se ga označuje tudi kot ekcem.  Je kronično, ponavljajoče se vnetje kože z značilnimi poškodbami, hrastami in luščenjem.  [1]  [8]
  • KOPRIVNICA −značilna zanjo je srbečica, ki jo spremlja pojav belih bunkic na koži, ki je v okolici vneta, zatečena in rdeča. Akutno srbečico pogosto sprožijo alergije na hrano ali zdravila, pa tudi precej bolj redke alergije, kot je npr. alergija na spremembo temperature ali sončne žarke. [1] [9]
  • ALERGIČNI KONJUKTIVIS −očesna alergija. Značilno zanj je vnetje oči in neposredne okolice. Prepoznamo ga po solzenju, srbečici in zatečenosti vek ali okolice oči. Alergični konjuktivis nastopi običajno v kombinaciji z drugimi alergijami kot so astma, alergični rinitis in atopični dermatitis.  [1] [10] [11]
  • ANAFILAKSIJA − pravzaprav je pod tem pojmom skrit izredno močan odziv alergije na alergen. Anafilaktični šok je za bolnika življenjsko nevaren. Simptomi vključujejo občutek preteče smrti, vsesplošno vročico, mravljince v ekstremitetah, zatekanje stopal in/alipogosta alergena hrana ustnic, vrtoglavico… Simptomi se lahko stopnjujejo v božjastne napade, aritmijo, šok in nezmožnost dihanja. Najpogosteje pride do tako hudega stanja pri alergijah na pik žuželk, zdravila, hrano… [12]
  • ALERGIJA NA HRANO − širok spekter alergij, ki se pojavljajo pretežno pri mladostnikih.  Simptomi vključuje srbečico in zatekanje ustnic in jezika,  dušenje in suho grlo, slabost in bruhanje, diarejo … [1] [13]
  • ALERGIJA NA ZDRAVILA − povzroča pester nabor simptomov in lahko vpliva na kateri koli organ ali tkivo.  Povzročijo lahko anafilaktični šok  in celo pacienti, katerih začetni odziv ni življenjsko nevaren, lahko tak s časom postane. [1]
  • ALERGIJA NA LATEKS − je alergični odgovor telesa na naravno prisotne proteine v lateks gumi. Najpogostejši znaki so dermatitis, ekcemi in koprivnica na mestu kontakta. Simptomi se lahko hitro stopnjujejo tudi do anafilaktičnega šoka. [1]
  • PIKI IN UGRIZI ŽUŽELK −simptomi blažjih alergičnih reakcij se ne razlikujejo od običajnih občutkov, ki tak pik spremljajo. V hujših primerih alergije pa se lahko običajni pojavi hitro stopnjujejo v anafilaktični šok in ogrožajo življenje alergika. [1] [14] [15]
  • RAZVOJ ALERGIČNEGA ODZIVA – Alergije

    Snovi, ki sprožajo alergične napade so poznane kot alergeni. Proteinski delci alergenov kot so pelod, hrana ali dlaka in ki povzročajo imunski odziv, se imenujejo antigeni. Le ti lahko v naše telo vstopijo na več načinov:
    skupine alergij

  • inhalacija v pljuča skozi nos in usta − hišni prah, iztrebki pršic in mrtve pršice, pelod nekaterih dreves in trav, spore gliv, dlaka živali in prah lateksa
  • žaužito skozi usta − razni oreščki, lupinarji …
  • podkožno injeciranje − piki in ugrizi žuželk, ter zdravila ki jih prejmemo preko injeciranja, kot je npr. penicilin
  • absorbcija preko kože − sestavine v kozmetičnih izdelkih, proteini v izdelkih iz lateksa …
  • Kakšen je vpliv dednosti?  [1]

    Vpliv dednosti je močno odvisen od tipa alergije. Medtem, ko na nekatere alergije nima nobenega vpliva, k drugim pripomore in za tretje je nujni predpogoj. Pri skupini, na katero dednost nima nobenega vpliva, razvoj alergije pogosto poteka v dveh korakih. V prvem koraku pride oseba prvič v stik z alergenom, ki ne sproži alergične reakcije in simptomov. Razvije pa se občutljivost, zaradi katere pride ob nadaljnih stikih z enakim alergenom do alergične kaskade in izbruha simptomov. Zelo znan antigen, ki ob kronični izpostavljenosti, ali zadostni akutni koncentraciji, sproži alergijsko reakcijo pri katerikoli osebi in celo vodi v asmatična obolenja, je protein Der p 7, ki se v visokih koncentracijah nahaja v iztrebkih in samih mrtvih pršicah. Ravno zaradi specifičnega delovanja na človeški imunski sistem je pršica s svojimi stranskimi produkti razglašena za enega najnevarnejših alergenov.

    Tako kot plešavost, višina in barva oči je lahko genetsko pogojena tudi alergijska tendenca. Toda, čepav ste se morda rodili z genetskimi preddispozicijami za določeno alergijo, ni nujno, da boste na ta alergen tudi brezpogojno alergični. Na razvoj alergične občutljivosti imajo vpliv trije faktorji:

  • geni, ki jih podedujemo po starših
  • izpostavljenost enemu ali večim alergenom, za katere ima oseba podedovane preddispozicije
  • koncentracija in trajanje izpostavljenosti alergenu
  •  

    Tako pogosto minejo tudi 3-4 leta izpostavljanja, predno oseba z genetsko nagnjenostjo k razvoju alergije na mačjo dlako razvije simptome. Alergiki pogosto s časom pridobijo alergije na različne alergene snovi.  [1]

    DIAGNOZA & ZDRAVLJENJE – Alergije

    DIAGNOZA [16]

    Če je vaša alergija očitna in začnete kihati vsakič, ko se vam v naročje uleže mačka, že veste za katerimi alergijami trpite. Žal pa alergije na mnoge alergene niso tako očitne. Vaša alergija na hišne pršice se lahko izraža tudi kot nespečnost, utrujenost, razdražljivost… Če torej sumite, da ste razvili alergični odziv nikar ne odlašajte z obiskom pri svojem zdravniku, saj je pravočasno zdravljenje in preventiva, predno alergija napreduje, nujna!  [17] [18][19]

    ZDRAVLJENJE [20] [18]

    Osnova zdravljenja je preventiva. Najboljši način preprečevanja simptomov alergije in zmanjšanja potrebe po zdravilih je izogibanje alergenom in čiščenje bivalnega okolja, kolikor je to le mogoče.

    Poleg preventivnih ukrepov pa zdravniki lahko predpišejo tudi kar nekaj zdravil, ki bolj ali manj uspešno lajšajo simptome, vendar žal ne odpravijo vzroka, tako kot ga preventivna higiena. Za ustrezno preventivo lahko poskrbite že z nekaj preprostimi ukrepi:

  • Nadzorujte populacijo pršic [20] [18]
  • Pogosto sesajte – toda POZOR ! Zdravniki odsvetujejo uporabo običajnih sesalnih aparatov alergikom! Sesanje z aparati na filtre lahko namreč sproži alergične reakcije, saj dviguje že posedene alergene nazaj v ozračje. Če je uporaba neizbežna pa se nujno dobro zaščitite. Med delom nosite zaščito (maska, očala, rokavice) in ustvarite prepih z odpiranjem oken in vrat, ter po končanem delu zapustite dom za nekaj časa, da se izognete v ozračje izpihanim alergenom. Paradoks nujne potrebe po čistoči in hkratne medvedje usluge ob uporabi neprimernih aparatov rešite z investicijo v primeren sistem za vzdrževanje doma.[20] [18]
    najbolj pogosti alergeni

  • Zmanjšajte alergene živalskega porekla – če imate alergije se poskusite izogniti pernatim ali dlakavim hišnim ljubljenčkom, kot so papige, psi in mačke. Živalska slina, odmrla koža in dlaka lahko povzročijo alergične reakcije. Če se od ljubljenčka ne morete ločiti, ga nikakor ne pustite v spalne prostore. [20] [18] [21]
  • Ne spustite cvetnega prahu v stanovanje – ste že kdaj opazili tanko plast cvetnega prahu, ko ste čistili okna? Vnos cvetnega prahu v domove najlažje zmanjšate z zapiranjem oken in vrat. Dvorezni meč nam žal dobro takoj povrne s slabim – s problemom notranjega onesnaženja. Redno uporabljajte aparat za čiščenje ozračja. [20][18]
  • Izogibajte se sporam gliv in plesni – najdemo jih na mestih, kjer zastaja voda. Če zmanjšate vlažnost kopalnice in kuhinje boste zmanjšali tudi izpostavljenost glivam in plesnim. Plesni in glive lahko prenašajo tudi sobne rastline, zato omejite njihovo število. Izogibajte se cenenim vlažilcem ozračja v katerih zastaja voda, saj so idealno gojišče plesni in gliv. Investirejte v kvalitetni optimizator zračne vlage. [20] [18]
  • Ostani z nami …
    Zadnje novosti, odkritja in prispevki s področja alergij. Ne zamudi več ničesar! Vpiši svoje ime in e-naslov ter prejmi nove informacije, posebne ponudbe in ostale dobrote kar v e-nabiralnik.
    Enkrat mesečno izdamo povzetek novih in najbolje branih prispevkov, obveščamo o zadnjih odkritjih s področja alergij in kako se lahko obvaruješ pred njim. Drži korak s časom tudi ti!

    Seznam Virov (klikni za ogled)


    Zaenkrat še ni komentarjev. Bodi ti prvi!

    Tweets
      © Anteros INT d.o.o., Vse pravice pridržane.