Astma, je najpogostejša kronična bolezen v Sloveniji!

UVOD – Astma

astma je najpogostejša kronična bolezen
Astma je značilno vnetje in posledično zožanje dihalnih poti, ki povzroči začasno otežen prehod zraka skozi nos in usta v pljuča. Sprožijo jo vdihnjeni  alergeni ali dražeče spojine, ki jih vdihnemo v naša pljuča. Oboji povzročijo vnetje, stisnitev ali celo zamašitev dihalnih poti. Astmo prepoznamo po oteženem dihanju, sopenju, kašlju in utesnjenosti v prsnem košu. V resnejših primerih je astma lahko tudi smrtna. [1]

nekaj hitrih dejstev:

  • odstotek obolelih za astmo po letu 1980 strmo narašča [1]
  • smrtnost zaradi astme se je po letu 1980 v povprečju (ne glede na spol, starost ali raso) povečala za 50 % [1]
  • smrtnost zaradi astme se je med mladino do 19. leta starosti od leta 1980 dvignila za strašljivih 80 % [1]
  • več kot 50 % asmatikov trpi za alergijsko astmo [1]
  • astma je najpogostejša kronična bolezen med otroki [1]
  • pogostejša je med ženskami kot odraslimi moškimi [1]
  • pogostejša je med otroki (10 % svetovne populacije) kot med odraslimi (5 % svetovne populacije) [1]
  • RAZVOJ BOLEZNI – Astma

    prožilci astmatičnega napada:

    Astma ima tudi genetsko komponetno. Če ima astmo eden od staršev je tako verjetnost, da jo bo imel tudi otrok 30% , če imata astmo oba starša, pa se vrjetnost bolezni dvigne na kar 70%. [1] Vendar le genetika ne pojasni neverjetnega porasta astme po letu 1980 (smrtnost med mladino narasla za neverjetnih 80% v 30 letih). Pomemben vpliv ima tudi okoljski faktor. Predvsem imajo na pogostost, resnost simptomov in smrtnost vpliv prožilci iz sledečih skupin:

  • kvaliteta notranjega in zunanjega ozračja
  • alergeni  v našem domu
  • pomanjkanje znanja med pacienti
  • Raziskave so pokazale, da je onesnaževanje ozračja neposredno povezano s porastom asmatičnih obolenj. Raziskava narejena na mladostnikih je pokazala, da se tveganje za akutni asmatični napad poveča za 40%, kadar so izpostavljeni le nekoliko večjemu dnevnemu onesnaženju. Po raziskavah in priporočilih EPA (Ameriška agencija za zaščito okolja), Pljučne zveze in WHO pa se v resnici največja nevarnost in glavni razlog za razvoj asmatičnih obolenj skriva ravno v naših domovih, zaradi česar so notranje onesnaženje uvrstili med zdravstvene probleme prve kategorije. Po raziskavah ima glavno vlogo pri razvoju astme konstantno nalaganje in koncentriranje alergenov in dražilcev na površinah našega doma in v ozračju zaprtih prostorov. [2]

    najpogostejši prožilci alergijske astme

    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je še posebno izpostavila sledeče prožilce:

  • alergeni našega doma (hišne pršice, hišni prah in ostanki živali, kot so dlaka, koža, slina…)
  • alergeni zunanjega okolja (cvetni prah, plesni, glive)
  • dim z PM10, PM2.5 in ostalimi dražili ki jih vsebuje (benzen, formaldehid…)
  • kemični dražilci na delovnem mestu
  • splošno onesnaženje notranjega in zunanjega zraka [3]
  • higienska hipoteza:

    V javnosti zelo pogost urbani mit, poimenovan "higienska hipoteza" trdi, da je za nenadno pogostost astme kriv dvig higienskega minimuma v zahodnem svetu. Isti mit trdi, da je astma zaradi tega prevladujoča bolezen predvsem v zahodnem, razvitem svetu. Mit najlažje kategoriziramo kot preveč posplošen, temelječ na izmišljenih podatkih, predvsem pa kot zavajujoč. Verjetno je nastal na podlagi napačnega in nezadostnega razumevanja iz konteksta vzetih sicer resničnih podatkov. Dejstvo je, da ima dvig higienskega minimuma vpliv na dvig pogostosti astme, toda problem ni v sami čistoči, ampak v načinu, kako jo povprečno gospodinjstvo poskuša doseči in v pozitivnih posledicah, ki jih čistoča s seboj prinese. Avtor in začetnik higienske hipoteze namreč v svoji tezi jasno razjasni dejstvo, da za sam porast ni kriva higiena kot sama, ampak odsotnost notranjih zajedalcev, ki po njegovi tezi vplivajo na razvoj človeškega imunskega sistema v otroštvu. Slednje potrjujejo tudi mnoge raziskave. Še bolj kot to, pa na vrjetnost za razvoj bolezni vpliva način, na katerega oseba poskuša priti do higienskega stanja. Medtem, ko sama čistoča deluje na naše zdravje in dobro počutje nadvse blagodejno, pa žal s prepogosto uporabo zdravju škodljivih čistil in ostalih kemikalij za vzdrževanje doma, dosežemo ravno nasprotno. Temu se pridruži še moderninačin življenja, ki nas vedno bolj izpostavlja prekomernim koncentracijam alergenov in dražilcev v zaprtih prostorih in ob nezadostnem razumevanju alergične kaskade se kaj hitro zgodi, da se krivdo in razlago išče na napačnem mestu.

    v nerazvith državah je več astmatičnih obolenj kot v razvitih

    Da je trditev higienske hipoteze o prevladovanju astme v "prečistem" zahodnem svetu zavajujoča lahko preverimo tudi v uradnih podatkih WHO (Svetovne zdravstvene organizacije), ki jih lahko najdete tudi tukaj, ali pa si pogledamo veliko bolj pregleden zemljevid narejen po tabelarnih rezultatih omenjene raziskave (kliknite na fotografijo na desni).

    ASTMO DELIMO NA VEČ TIPOV – Astma

    V grobem astmo delimo na alergijsko in nealergijsko astmo.

    alergijska / ekstrinzična astma [1]

    Je bolezen pljuč, pri kateri alergična reakcija na vdihnjen alergen sproži asmatične simptome. Običajni alergeni so pršice, hišni prah, dlaka in koža živali, cvetni prah in spore plesni. [4]

    fiziološke spremembe v dihalih ob astmatičnem napadu
    Značilni zanjo so simptomi, ki jih povzročajo alergične reakcije. Čeprav se jo da delno zdraviti z zdravili, je mnogo bolj priporočljivo simptome preprečevati z
    izogibanjem sprožilcev – alergenom. To je najpogostejša oblika astme, za katero trpi več kot 50 % od 150-300 milijonov asmatikov po svetu. Mnogi simptomi alergijske in nealergijske astme so enaki (kašelj, hropenje, pomanjkanje sape ali zasoplost in občutek utesnjenosti v prsnem košu). Alergijska astma pa se od nealergijske razlikuje v tem, da jo sprožijože že omenjeni alergeni (iztrebki hišnih pršic, mrtve hišne pršice, odmrla koža ljudi in živali, dlaka, cvetni prah, plesen itd.), ki nato sprožijo asmatičen odziv. Raziskave so pokazale, da k razvoju alergijske astme močno prispeva tudi navadni hišni prah. Študija, ki je obsegala več kot 1000 gospodinjstev je pokazala, da so bili endotoksini, ki so normalno prisotni v hišnem prahu, neposredno odgovorni za razvoj astmatičnih obolenj. Endotoksini so toksične spojine, ki jih proizvajajo nekatere vrste bakterij in se sproščajo v ozračje med razkrajanjem le teh. Iz ozračja jih nato vdihnemo v naša pljuča, kjer povzročajo vnetja v dihalnih poteh. Opaznejši viri endotoksinov je tako običajna umazanija, hišni prah, zunanji zrak in delci kože in dlake domačih živali. Najnovejše raziskave so pokazale, da je največja koncentracija endotoksinov prisotna v kuhinjskem prahu in prahu dnevne sobe in da vpliva na razvoj astme tako pri alergkih, kot tudi pri ljudeh, ki alergij še nimajo. [5]

    Poleg običajnega hišnega prahu spadajo med glavne prožilce asmatičnih napadov tudi že omenjeni alergeni:

  • PRŠICE − spadajo v skupino pajkovcev. Zelo znani bližnji sorodnik, ki ga lahko vidimo s prostim očesom je navadni klop. Prehranjujejo se z našo odmrlo kožo in v milijonskih populacijah zasedajo naša ležišča, posteljnino, preproge, zavese, plišaste igrače in tkanino vseh vrst. Tako iztrebek, ki je za človeka eden najhujših poznanih alergenov, kot tudi same mrtve pršice sprožajo alergične in asmatične napade. [6]
  • DOMAČE ŽIVALI − astmo lahko sprožijo urin, slina, dlake, odmrla koža ali iztrebki domačih živali, če ste nanje alergični. Toda, ni nujno, da imate hišne ljubljenčke, da bi bili izpostavljeni alergenom. Zanimivo je, da so alergene živalskega porekla pogosto našli na krajih, kjer ne prebiva nobena žival. Tja jih nehote zanesejo lastniki ali pa prispejo skupaj z ostalimi polutanti v mešanici onesnaženega ozračja.
    [6]

  • PLESNI IN GLIVE − rastejo povsod kjer zastaja odvečna voda. Pogosta je predvsem v kopalnici ali v kletnih prostorih. Proizvajajo drobne spore, s katerimi se razmožujejo in ki lahko pri občutljivih ljudeh sprožio alergične in asmatične napade.
    [6]

  • ŠČURKI − iztrebki in prebavni encimi so alergeni in lahko sprožijo napad alergijske astme. Ker so ščurki pogosti prebivalci mestnih stanovanj pomembno prispevajo k pogostosti alergijske astme med urbanim prebivalstvom.
    [6]

    nealergijska / intrinzična astma [1]

    Sprožajo jo faktorji nedirektno povezani z alergijami. Tako kot za alergijsko astmo je tudi za nealergijsko astmo značilno ovirano dihanje, ki je posledica vnetja dihalnih poti. Tudi nealergijsko astmo se da delno lajšati s primernimi zdravili, toda simptomi in povzročitelji pri nealergijski astmi niso povezani z alergično reakcijo. Medtem, ko so mnogi simptomi podobni alergijski astmi (kašelj, piskanje in sopenje, občutek utesnjenosti v prsnem košu…) jo sprožajo dejavniki, ki niso neposredno povezani z alergijsko kaskado.

    Glavni so:

  • dim
  • virusi
  • suh ali mrzel zrak
  • stres
  • ozon in drugi dražilci dihal
  • Pri nealergijski astmi imunski sistem ni vpleten v asmatični odgovor telesa.

    KDAJ SE ASTMA POJAVI – Astma

    Pogosto slišimo, da se z astmo dandanes ne rodimo, apmak jo lahko kadarkoli v življenju pridobimo. Glede na obdobje, ko se asmatični simptomi pri bolniku razvijejo, delimo astmo na otroško astmo in astmo, ki nastopi v odraslem obdobju.

    starostna astma [7]

    Starostna astma pri ženski z inhalatorjemVeliko ljudi razvije asmatično obolenje že tekom otroštva. Toda pri mnogih se bodo simptomi in napadi polegli ali celo povsem izginili po puberteti in se po 20 letu ponovno pojavili. Raziskave so pokazale, da se bolnikom, ki so trpeli za otroško astmo, le ta v različno močnih oblikah pogosto ponovno izrazi po 30 ali 40 letu starosti. Toda simptomi se lahko prvič pojavijo kadarkoli in astma se lahko pojavi tudi po 50, 60 ali celo kasneje v življenju. Astmi, ki se razvije pri odraslem bolniku pravimo starostna astma. Ni nujno, da jo sprožijo alergeni, vendar vseeno prevladuje alergična astma, za katero boleha skoraj 60 % asmatikov.

    Faktorjev, ki vplivajo na razvoj astme je veliko.  Tako se le ta pogosteje razvije pri ženskah, kot pri moških starejših od 20 let. K razvoju pripomoreta tudi genetika in prekomerna teža.  Toda rezultati raziskav so pokazali, da vsaj 30 % starostnih astem sprožijo alergije. Ljudje, ki so alergični na iztrebek pršice imajo veliko večje vrjetnosti tudi za razvoj starostne astme. Izpostavljenost ostalim polutantom, kot so prah, ozon, dim, plesni … lahko sprožijo prve simptome astme. Raznorazne bolezni prav tako lahko vplivajo na razvoj starostne astme. Na razvoj pa presenetljivo ne vpliva kajenje , ki ima sicer močan vpliv na razvoj drugih bolezni modernega človeka. Lahko pa kajenje sproži simptome podobne astmi (predvsem KOPB – kronično obstruktivne pulmonarne bolezni).

    Za razliko od mladostnikov, ki imajo običajno močne in kratkotrajne napade astme, ki so le odgovor na draženje alergenov ali infekcijo dihal, pa imajo odrasli s starostno astmo kronične simptome, ki ostajajo in ne pojanjajo. Zaradi tega je diagnoza starostne astme pogosto spregledana, saj lahko simptomi nakazujejo druge bolezni, kot so hiatalna hernija, revmatoidni artritis, KOPB (emfizema, kronični bronhitis, itd.)… Če torej opažate katerekoli simptome astme nikar ne oklevajte. Obiščite svojega zdravnika, ki vas bo morda napotil do specialista za dihala – pulmologa ali imunologa za alergološka testiranja.

    Asmatiki, ki trpijo za starostno astmo si lahko dvignejo kvaliteto življenja, če skrbno sledijo splošnim navodilom zdravnika. Nujno in dosledno jemanje le predpisanih zdravil je tako osnova. Simptome in napade astme pa lahko kontrolirajo ali celo odpravijo tako, da odprvijo sprožilce asmatičnih napadov. Nujna osnova bivalnega okolja asmatikov je čistoča. Ključni faktor zdravljenja in preprečevanja simptomov astme je odstranitev alergenov (hišni prah, pršice, biološke agense …) in ostalih dražilcev (VOC, ozon, …), ki sprožajo alergične reakcije, iz bivalnega okolja. [4]

    otroška astma [8]

    Otroška astma pri otroku z inhalatorjemČeprav je astma najpogostejša otroška kronična bolezen, veliko stršev ve zelo malo o njej. Odstotek mladostnikov obolelih za astmo strmo narašča in smrtnost otrok med 5 in 14 letom se je od leta 1980 več kot podvojila. Čeprav se astma lahko razvije pri katerikoli starosti, celo pri dojenčkih, večino mladostnikov z boleznijo simptome razvije do svojega 5 leta starosti.

    Otroška astma je kronično stanje zožanja ali celo zapore dihalnih poti. Običajno je stanje začasno in povzroči zadihanost in ostale začilne simptome astme. V resnejših primerih bolnik potrebuje nujno pomoč.

    Asmatične simptome sprožijo razni okoljski dejavniki, ki se razlikujejo od osebe do osebe. Najpogostejši so:

  • alergeni (pršice, prah, cvetni prah, plesni, polutanti živalskega porekla …)
  • virusne infekcije (npr. RSV)
  • mrzel zrak
  • intenzivna vadba
  • zdrava bronhiola in vneta bronhiola ob asmatičnem napaduKo bolnik zrak vdihne skozi nos ali usta, le ta najprej potuje skozi sapnik od koder nadaljuje pot do ožjih vodil, ki se odecpljajo od sapnika. Imenujemo jih bronhiji. Le ti se delijo dalje na bronhiole. Ravno v bronhiih in bronhiolah poteka glavno asmatično dogajanje. Ko prožilec napada pride v kontakt z dihalnimi potmi se tkivo znotraj bronhijev in bronhiol vname. Istočasno se mišičje na perifernem delu zračnih poti skrči, kar poti dodatno zoži. Nato se v bronhiole izloči dodatna sluz, kar lahko v kombinaciji z vnetjem in konstrikcijo mišičja močno oteži ali celo onemogoči dihanje.

    Ravnokar opisan proces je do neke mere precej običajen odgovor zračnih poti na dražila. Toda pri asmatikih so dihala preobčutljiva. To pomeni, da se njihove dihalne poti odzovejo pretirano na dražila, ki bi na nebolnike sicer imela le minimalni vpliv.

    Asmatični odgovori na sprožilce se lahko pri mladostnikih precej razlikujejo. Pri nekaterih sprožijo reakcijo le redki prožilci, pri drugih spet mnogi. Da je prepoznavanje astme dodatno oteženo pa lahko pride do asmatičnega napada, glede na tip prožilca, tudi s precejšno zakasnitvijo in ne nemudoma po kontaktu.

    ZAKLJUČKI – Astma

    astmo lahko kontroliraš
    Za astmo ni zdravila, lahko pa preprečujemo napade s pravilnimi ukrepi. Kot je že bilo omenjeno v prejšnjih poglavjih je za uspeh in dvig kvalitete življenja bistvena predvsem preventiva in šele nato dosledna kuretiva. To pomeni, da čeprav dosledno jemljete predpisana zdravila, je enako ali celo pomembneje, da si asmatik svoje bivalno okolje uredi svojemu stanju primerno. Bistveni element pri uspešni preventivi je tako ureditev zdravega doma. Iz svojega bivalnega okolja moramo torej odstraniti vse dražilce (ozon, formaldehid, hišni prah) in kar je še posebno pomebno pri alergijski astmi: VSE ALERGENE snovi s poudarkom na alergenih, ki so specifični prožilci napadov astme pri dani osebi in na alergenih, ki so znani motilci imunskega odziva (npr. iztrebki pršic v naših bivalnih okoljih).

    Ostani z nami …
    Zadnje novosti, odkritja in prispevki o astmi. Ne zamudi več ničesar! Vpiši svoje ime in e-naslov ter prejmi nove informacije, posebne ponudbe in ostale dobrote kar v e-nabiralnik.
    Enkrat mesečno izdamo povzetek novih in najbolje branih prispevkov, obveščamo o zadnjih odkritjih s področja asmatičnih obolenj in kako se lahko obvaruješ pred njimi. Drži korak s časom tudi ti!

    Seznam Virov (klikni za ogled)


    Zaenkrat še ni komentarjev. Bodi ti prvi!

    Tweets
      © Anteros INT d.o.o., Vse pravice pridržane.